Grško pohištvo iz Antike je bilo ponavadi izdelano iz lesa, lahko pa tudi iz kamna ali kovine, kot na primer železo, zlato, srebro in bron. Iz antične Grčije so v besedilih ohranjeni podatki, da je bilo njihovo pohištvo izdelano iz javorja, hrasta, tise in vrbe ter okrašena z zlatom, želvovino, slonovino, steklo in drugimi dragocenimi materiali.
Narejena je bila obsežna raziskava, ko so strokovnjaki primerjali grško umetnost in pohištvo, da so se dokopali do podatka, kakšne vrste pohištva so Grki sploh uporabljali. Beseda prestol izhaja iz grške besede, ki je pomenila sedež, ki je določen za božanstva ali pa za posameznike z zelo dobrim gmotnim stanjem. Kip Zevsa v Olimpiji prikazuje tega boga, kako izčrpan sedi na prestolu, pohištvo pa je okrašeno z zlatom, ebenovino, slonovino ter dragimi kamni. Značilen antični grški stol je tudi eleganten stol z ukrivljenim naslonjalom in nogami, ki je bila kopirana od Rimljanov. Antični Grki so poznali tudi različne pručke, ene z gladkimi nogami, druge z ukrivljenimi nogami in tretje, ki so bile oblikovane kot škatle, da so omogočale sedenje na neravnem terenu.
Najpogostejša oblika antičnega grškega sedeža je bila brez naslonjala in tako pohištvo je moralo biti na voljo v vsakem grškem domu. To so bili trpežni stoli, saj antični umetniki prikazujejo številne slike, ko bogovi sedijo na takih stolčkih . Poznali so tudi zložljiv stol, ki je bil praktičen in prenosen ter je preživel v mnogih upodobitvah, to kaže na njegovo priljubljenost.
Kavč kot pohištvo je bil v Grčiji v uporabi že okoli sedmega stoletja pred našim štetjem. Kavč ali kline je bil pravokotne oblike in podprt s štirimi nogami, imel pa je tudi zagotovljeno podporo za roke in vzglavje. Tudi kavč se je delil na tri vrste, tak z živalskimi nogami, tak z obrnjenimi nogami ter tak s pravokotnimi nogami. Slike iz tega obdobja kažejo, da so bili kavči narejeni iz usnja, volne ali lana, uporabljali pa so tudi svilo. Polnila za blazine, kavče in postelje pa so bila narejena iz perja, volne, sena ali listja.