Dandanes že povsod slišimo kako razširjene so motnje hranjenja in kako velik problem predstavljajo. Tako za vse tiste, ki motnje hranjenja imajo, kot tudi za tiste, ki se ukvarjajo s težkim vprašanjem kako bi jih lahko pozdravili. Kajti velik procent je takih, ki se nikoli ne pozdravijo in celo življenje krožijo med boleznijo in začasnim izboljšanjem, pa spet boleznijo. Torej takih, ki se znajdejo v začaranem krogu motnje hranjenja. Na žalost pa je veliko tudi takih, ki jih bolezen tako prevzame, da se iz nje ne morejo rešiti in za to boleznijo celo umrejo. Ta izid je najhujši. Tako za neko mlado osebo, ki je izgubila življenje še preden ga je sploh uspela izživeti, kot pa tudi za svojce in prijatelje obolele.
Saj veste, kako pravijo: doživeti smrt svojega otroka je najtežja in nikoli je ne preboliš. Vendar motnje hranjenja vendarle vzamejo veliko mladih iz toplega objema njihovih staršev, ki so preprosto nemočni in svojemu otroku ne morejo pomagati. Njihov otrok umre zaradi nečesa tako bizarnega kot je hrana! Hrana, ki naj bi jo bilo v sodobnem svetu v izobilju. Pa prav ta pokoplje toliko mladih. In tako kljub zelo dobro razvitemu svetu in tehnologiji, še vedno zdravljenje motnje hranjenja ostaja uganka. Seveda ni uganka čisto povsem.
Znano je, da je za zdravljenje motnje hranjenja potrebna zdravniška in psihiatrična obravnava. Pa seveda spodbuda in podpora staršev ter svojcev, navsezadnje pa tudi prijateljev. In kar je še najpomembneje, pomembna je lastna volja po ozdravitvi. Vendar kako zdaj nekomu, ki te volje nima, dopovedati, da mora nekje najti to voljo? Ne gre. In tukaj je tisto ključno vprašanje za zdravljenje motnje hranjenja, na katerega pa še nihče ni našel odgovora. Kako doseči to? Jaz sem dolga leta bolehala za anoreksijo, pa tudi uspelo se mi je rešiti iz nje, vendar vam ne morem podati tega odgovora. Ker motnje hranjenja so resnično zakomplicirana bolezen, iz katere sama pravim, da se rešiš le s pomočjo sreče, ki ti pomaga, da se znajdeš med tisto tretino obolelih, ki se jim uspe za vedno pozdraviti motnje hranjenja.
Vendar kot že naslov pove, danes sem želela odgovoriti na vprašanje, kdaj so se pravzaprav sploh pojavile motnje hranjenja. Ker vsi vemo, da včasih te bolezni niso poznali. Nočem govoriti v letnicah, ker nismo pri pouku zgodovine. Pač pa vam želim le okvirno podati nek pogled na razvoj te bolezni. Sprva je bila bolezen omenjena bolj v smislu sestradanosti. Na primer v nerazvitem svetu, kjer je dejansko primanjkovalo hrane in so bili mnogi podhranjeni. Smrtno podhranjeni. Seveda si ne bomo lagali, tudi danes še vedno poznamo taka območja. Motnje hranjenja kot bolezen pri kateri se namerno odrekamo hrani, ali pa le te zaužijemo preveč, pa se je pojavila v razvitem svetu. Torej praktično nekaj let nazaj. Vnekaj letih so se kot nalezljiva bolezen razširile in še vedno se širijo. Razvito naj bi bilo dobro, pravijo?