Topli poletni in jesenski dnevi nas privabijo k obisku gozdov, ki nam nudijo zavetje pred vročimi sončnimi žarki. Nabiranje gob, sprehajanje s psom, priprava zaloge lesa za zimo in drugo so razlogi, zaradi katerih se odpravljamo v gozdove. Pri tem pa se včasih ne zavedamo za nevarnost, ki ponavadi preti ravno v tem letnem času. Klopi so majhne živalice, ki lahko prenašajo nekatere zelo nevarne bolezni. Ena od teh je tudi klopni meningoencefalitis.
Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje, ki se prenaša z ugrizom klopa iz rodu Ixodes ricinus. Te vrste klopov se nahajajo v grmovjih mešanih gozdov, v podrasti in v travi. Tveganju obolelosti za klopnim meningoencefalitisom so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma je njihov poklic povezan z delom na prostem. Ugriza zaradi anestezijske sline ni mogoče občutiti, zato je ponavadi že prepozno, preden klopa sploh odkrijemo. Tam, kjer nas klop ugrizne, se virus hitro razmnožuje, nato pa se širi v področne bezgavke, od tam pa preide v kri. Tako mu je omogočeno, da napade občutljive organske sisteme. Klopni meningoencefalitis je druga faza obolenja s klopnim meningitisom in se pojavi približno 2 – 3 tedne po ugrizu. Značilni simptomi, ki kažejo, da smo okuženi s tem virusom, so hud glavobol, visoka telesna temperatura, bruhanje, driska, tremor rok ali jezika, nezmožnost koncentracije ter motnje zavesti. Obolelega lahko moti tudi močnejša svetloba.
V nekaterih primerih okrevanje po bolezni ni uspešno. Klopni meningoencefalitis namreč lahko pusti trajne posledice, po statistiki pa se 1 – 2 % primerov konča s smrtnim izidom. Edina učinkovita preventivna metoda za zmanjšanje okužbe je, da se cepimo. Sicer pa ugriz klopa in posledično okužbo lahko preprečimo tako, da v gozdove hodimo oblečeni v dolga in temna oblačila, glavo pa si prekrijemo s klobukom ali kapo. Za nameček si kožo zaščitimo s kremo ali sprejem proti klopom.