Športniki, ki si želijo nekoliko bolj definirati mišično maso, posežejo po proteinih. Proteini so sestavni del mišične mase in jih lahko dobimo tako iz naravnih kot »umetnih« virov. Najboljši naravi viri so ribe, mleko, meso, sirotka, ki je stranski proizvod mlečnih izdelkov, kazein, od rastlinskih pa je najbolj znana soja, čeprav so si mnenja o njej deljena. Umetni viri proteinov so v obliki različnih prehranskih dodatkov, denimo milk-shakei, ki jih lahko mešate tako z vodo kot z mlekom. Kdaj torej poseči po naravnih izvorih in kdaj si prehrano dopolniti s praški?
Mnogo ljudi se sprašuje, zakaj bi v svojo prehrano vnašali proteine v prašku, če pa lahko vse kar potrebujejo dobijo v naravnih živilih. Za to sicer obstaja več razlogov, a eden izmed pogostejših tiči v priporočeni količini, ki jo mora na dan zaužiti športnik. Res je, da ko zaključite s treningom, 200 gr piščančjega fileja zadostuje potrebam po proteinih, vendar bo tak obrok obremenil vašo presnovo in zato se še težje absorbira v telo. Končni rezultat je zato manj učinkovite kot če bi po treningu sili 30 do 40 g proteinskega praška.
Proteini v prašku zahtevajo nekaj znanja ali študija, saj niso vsi enako učinkoviti oz. se nekateri priporočajo za uživanje pred treningi, spet drugi so bolj priporočljivi za uživanje po končanih športnih aktivnostih, določene lahko uživamo kot samostojni obrok, tretji se priporočajo pred spanjem. Tak je denimo protein kazein, ki sicer spada pod mlečne proteine. Ker se v telo sprošča postopoma, je odlični izbira za obrok pred spanjem, ker ponoči se pač ne zbujamo vsake tri ure, da bi telesu dovajali ustrezno količino proteinov. Kazein in sojini proteini so sicer pogosti pri vegetarijanskih športnikih, a za optimalne učinke je priporočljivo, da jih kombiniramo še z drugimi viri, denimo oreščki in stročnicami.