Igre ponavadi izzivajo igralce da rešijo problem, ki jim je zastavljen. Interaktivne igre ohranjajo težavnost tako, da so zahtevne a ne nemogoče.Igralec interaktivnih iger sodeluje z igralnim okoljem in s tem razvija veščine za uspeh, če igralec ne uspe rešiti problema lahko poskusi znova in po potrebi prejme pomoč. Igralec prejme nagrado ali kazen glede na rezultat njegovega igranja. Igralci pogosto tudi igrajo v večigralskem načinu, kjer se učijo novih strategij drug od drugega, lahko tudi izboljšujejo in primerjajo rezultate.
Nekatere interaktivne igre lahko vzbujajo nasilje in sovraštvo. Raziskave kažejo velik vpliv na čustva in vedenje igralcev. Interaktivne igre z učnim načrtom se razvijajo na nova tematska področja in aplikacije. Smisel iger je vedno bila interakcija. Že prve arkadne igre so potrebovale vložek časa in uma, toda tehnologija je to spremenila v popoln prevzem človeka. Tehnologija razvijalcem omogoča orodja s katerimi lahko ustvarijo igro, katera igralca povsem zavzame v virtualni svet. Interaktivne igre se ponavadi uporabljajo za izobraževanje in s tem zagotavljajo učenje z zabavo, kar osebo motivira saj je izkušnja zanimiva, intenzivna in privlačna. Včasih so tipkovnice in zasloni zaznamovali samo vidna čutila. Prihod virtualne resničnosti omogoča izkušnjo v treh dimenzijah. Lahko se nagnemo naprej, skačemo, segamo po stvareh in podobno. Industrija na tem področju se vsekakor razvija, saj so računalniki čedalje bolj zmogljivi. Inovatorji se trudijo da bi več tehnologij prinesli širšemu občinstvu.
Med občinstvo prihaja tudi čedalje več interaktivnih filmov in oddaj za otroke. Če se umetna inteligenca izboljša, si bodo lahko igralci sami izmišljali dogodke in scenarije filmov in iger. Interaktivne igre so zabavna popestritev izobraževanja, ampak imajo kot vse tehnologije tudi slabo stran, uporabljajo se lahko tudi za slabe namene. Raziskave kažejo da se igralci naučijo novih stališč, veščin, vedenja in vpogledov z igranjem interaktivnih iger.